sobfeb 10

Moja tradicionalna vietnamska poroka

Ko mi je Ngoc povedala da bova imela tradicionalno vietnamsko poroko sem mrzlično iskal informacije kaj me čaka.

Edino kar mi je povedala da je lepo, seveda je tudi bilo tako.

V Vietnam sem se odpravil sam, nekateri člani družine niso niti vedeli da se bom poročil.

Sama misel da bom sam v čisto drugem svetu, čigave navade, jezika, kulture... ne poznam me je rahlo delala živčnega.

Prvi stik z Ngoc je odpihnil vse slabe misli.

Zaupal sem ji 100%.

Že prej mi je povedala da bo ona vse uredila, jaz naj samo pridem v Vietnam.

In res je vse uredila.

Pripravila in odposlala vabila,

Poiskala servis za izposojo poročnih oblek,

Servis za dekoracijo,

Fotografa,

Torto,

Rezervirala restavracijo - hotel.

Seveda v veliko pomoč ji je bila mama CHAU.

1. Vabila

Povabljenih je bilo okrog 70 oseb.

Vsak ki je sprejel vabilo je s tem zagotovil da bo prišel na poroko.

Vabilo Koverta vabila Besedilo vabila

2. Izposoja oblek

V Vietnamu ženin in nevesta skupaj izbereta poročno obleko.

Tako da ženin lahko vidi nevesto v obleki pred poroko (pri nas naj bi to prinašalo nesrečo).

Za Ngoc sva izbrala rdečo obleko.

Ao dai (izg. Au jaj) za mene in njo tudi v živi rdeči barvi.

3. Dekoracija doma

Nekaj dni pred poroko so prišli fantje iz servisa in okrasili hišo Ngoc v žive barve, tako da sem imel čas občudovati vse dekoracije.

Obesili so tablo z našimi imeni in datumom poroke.

Prinesli so 0,5 l flaške z naravno vodo na katerim je tudi bil napisan datum poroke in naša imena.

Dekoracija Tabla Voda

4. Fotografiranje

Profesionalna ekipa sestavljana iz 3 fotografov in kozmetičarke je opravila svoje delo na zelo visoki ravni.

Šest dni pred poroko smo se fotografirali 4 ure v zelo sproščeni atmosferi (fotografiranje pred poroko je za njihovo poroko normalno).

Nastalo je ogromno slik iz katerih so naredili: Foto book in pano (80 × 120 cm).

Ngoc je bila oblečena v:

Belo obleko,

Bela obleka

Rdečo obleko,

Rdeča obleka

Na koncu pa oba v tradicionalno - Ao dai.

Ao Dai

En od fotografov je prišel na poroko in naredil čudovite fotografije iz katerih so kasneje pripravili Foto album.

5. Torta

5-nastropno torto sva izbrala iz kataloga pri bližnji izdelovalnici slaščic.

Torto so sami dostavili do restavracije kje se odvijala poroka.

Torta Torta

6. Restavracija - hotel (Ocean Dunes Resort)

Prijazna HANH nam je bila veliko v pomoč pri vsemu okrog rezervacije, hrane...

Ocean Dunes Resort Ocean Dunes Resort

In prišel je 28.01.2018.

Vse je bilo pripravljeno.

Ali sem jaz bil pripravljen?

Če sem na začetku omenil da sem bil sam v drugem svetu, zdaj se nisem več počutil sam.

Okrog mene so bili ljudje kateri niso poznali mojega jezika niti jaz njihovega, ampak sem čutil da me imajo radi, spoštujejo...

Ker nobenega mojega sorodnika ni bilo to vlogo je prevzel stric BICH.

V svoji angleščini mi je povedal:"Samo mene glej in meni sledi, nič ne skrbi".

Hvala ti stric BICH za te besede.

Začel se je:

TRADICIONALNI DEL (Vsi oblečeni v Ao dai)

Zbrali smo se v hiši tete CHIN.

Stric BICH, teta LAN, moje priče (HIEN, PHUOC, MINH, NHAN).

Jaz sem nosil škatlo z nakitom, fantje pa škatle z darili, vodil nas je stric BICH.

Tradicionalni del

Ko smo prišli do hiše Ngoc zunaj so nas čakala dekleta: HAO, HOAI, TRANG, NGHIA, oblečena v Ao dai.

HAO, HOAI, TRANG, NGHIA NGHIA, HOAI, HAO, TRANG

Šli smo v hišo, notri so že sedeli gostje.

Tukaj so bili samo družinski člani.

Škatle z darili smo postavili mizo.

Potem je mama CHAU pripeljala Ngoc katera je bilaoblečena v rdeči Ao dai.

Ni potrebno omenjati da je bila prekrasna.

Stric je oznanil da smo se zbrali zaradi poroke Sretko Devič in Bao Ngoc.

Nadela sva si prstane (jaz njej, nato ona meni), podaril sem ji:

Zapestnico,

Ogrlico,

Uhane.

Pri nadevanju vseh daril mi je pomagala njena mama.

Potem sva pozdravila povabljence po pomembnosti.

Stari oče NAM in stara mama XI (BA NAM) (po mamini strani) sta bil najbolj pomembna, očetu sem natočil brezalkoholno vino, katerega je spil, mami podaril TRAU CAU.

Drugi po pomembnosti sta teta DUNG in njen mož TIEN, spet vino za moškega in TRAU CAU za žensko.

Počastili smo še ostale člane družine po v prej pripravljenem vrstnem redu.

Potem sva prejela darila, večinoma je to bil denar v koverti (koverti vabila).

Fotograf je vse slikal.

Družili smo se, slikali, nekaj spili...

Vse skupaj ni trajalo dolgo.

Po nas je prišel taxi (za druge ne vem) in nas odpeljal do...

OCEAN DUNES RESORT HOTELA

Z Ngoc sva šla v najeto sobo v kateri sva se preoblekla.

Jaz hitro, Ngoc pa...

Njej sta pomagali kozmetičarka z svojo pomočnico, jaz sem pa moral počakati na hodniku hotela.

Zdelo se mi je da je trajalo ure in ure.

Ko je kozmetičarka prišla ven iz sobe sem stopil noter in zagledal Ngoc.

Bila je prelepa v redeči poročni obleki.

Šla sva dol do prostora rezerviranega za našo poroko.

Čakalo nas je okrog 70 povabljencev.

Sedeli so za velikih okroglih mizah.

Vsi so bili preoblečeni v druga oblačila kot doma.

Moderator nas je povabil na oder.

Potem je še povabil očeta in mamo od Ngoc (TAI in CHAU), ter strica in teto (BING in LAN).

Moj tast je nekaj govoril v mikrofon, ne razumem vietnamskega jezika, ampak sem razumel da je zadovoljen z bodočim zetom.

Z Ngoc sva razrezala torto, natočila kozarce z šampanjcem.

Stric in tast sta nazdravili en drugemu, njihove žene tudi.

Enako sva storila jaz in Ngoc.

Ko sva stopila z odra sva se slikala z vsemi povabljenci.

Z vsako mizo po dvakrat.

Pri tem prejemali darila od povabljencev.

Postregli so nam hrano in pijačo.

Večinoma se je pil zeleni čaj, pivo, cola in voda.

Hrana je bila izredno okusna.

Okrog 17 ure sta se stari oče in mama vstala in to je pomenilo da se poročna zabava lahko počasi konča.

Ta dva sta najbolj pomembna od gostov.

Ko ona dva gresta domov, potem lahko gredo še drugi, pred njimi ne.

Tukaj sem ugotovil da se pri njih ve, kdo je kdo v družini, spoštujejo en drugega...

Mogoče še podatek da nevesta ne vrže šopka (kdo bo naslednji imel poroko), ampak ga obdrži.

Na začetku mi je Ngoc povedala da je tradicionalna vietnamska poroka lepa.

Ne da je lepa, ampak prelepa.

Če me je na začetku bilo strah kaj me čaka v dalekem Vietnamu, pri druženju s temi ljudmi je ta strah izginil.

Počutil sem se kot da jih poznam celo življenje.

Oceni ta prispevek
(0 glasov)

Več iz te kategorije:

Na vrh

Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več informacij